Zadnji odcep za Sarajevo, 2. del dokumentarnega filma

Za zimske olimpijske igre v Sarajevu, prve v kakšni socialistični državi, še danes velja, da so bile produkt bosanske samozavesti in slovenske pameti. Sarajevo je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja doživelo popolno preobrazbo. Zgradili ali rekonstruirali so celotno mestno in športno infrastrukturo. Na gorah in planotah v okolici Sarajeva so postavili najsodobnejši skakalnici in stezo za bob in sankanje, v neprehodnih gozdovih so uredili tekaške steze, na divji gori Bjelašnici pa proge za moške alpske discipline. Vse to po zaslugi slovenskih konstruktorjev in traserjev. Slovenski športni delavci so bili vodje tekmovanj na večini prizorišč ZOI 84, enako velja za urejevalce prog, ki so kot prostovoljci nemalokrat delali v obupnih vremenskih razmerah. TV Ljubljana, ki je imela največ izkušenj z neposrednimi prenosi v zimskih športih, je odigrala pomembno mentorsko vlogo pri usposabljanju ekip drugih JRT centrov. Na vseh prizoriščih je bilo kar 96 kamer JRT-ja. Otvoritveno slovesnost je prenašala TV Sarajevo z vsega osmimi kamerami. Sanda Dubravčić je bila prva ženska, ki je prižgala ogenj na zimskih olimpijskih igrah.Televizijske prenose si je ogledalo več 2 milijarde gledalcev. Slovenija je pustila močan pečat tudi v tekmovalnem delu ZOI 84. Križaj in Ulaga, edina favorita za medalje, sta razočarala, zablestel pa je Jure Franko, ki je s srebrno medaljo v veleslalomu rešil jugoslovansko čast. Igre so se končale s pozitivno bilanco in Sarajevo je dobilo dobre temelje za razvoj športnega turizma. Igre so močno dvignile mednarodni rating socialistične Jugoslavije in navkljub težki politično ekonomski situaciji državo prikazale v povsem drugačni luči. Scenarij in režija: Bojan Krajnc