izBRANO

Oktobra je minilo šeststo let od smrti Veronike Deseniške. Slovenska zgodba z motivom Romea in Julije, prepovedane ljubezni s tragičnim koncem, se je v resnici zgodila. O njej še danes veje duh za obzidjem kartuzijanskega samostana Jurklošter, kjer sta Friderik in Veronika dobila zatočišče. V romanu Karla Gržana ta velika zgodba popolnoma zaživi, saj je na prestol postavil ljubezen, ki se ni uklonila moči, oblasti in političnim interesom. »Če je ljubiti greh, potem sem kriva,« so Veronikine besede, kot zagovor pred obsodbo prve čarovnice na Slovenskem. Veronika ni bila spoznana za krivo, pa vendar ji je bilo kmalu zatem vzeto življenje. Boj za oblast, pozicija moči, uveljavljanje volje – nekoč in danes. Spremenil se je čas, sredstva za dosego ciljev so drugačna – a človek – tako kot volk, dlake ne menja.