Za sosedovo mizo

Za Fatmo Makluf in njeno družino na tunizijskem polotoku Bon je april čas obiranja cvetov grenkih pomarančevcev. Pomaranče teh dreves so resda neužitne, toda cvetove lahko uporabijo za pridobivanje pomarančne vode in drage dišave. A se kmetje kljub vsemu težko preživljajo. Zadnja leta pokrajino pesti suša, poleg tega je cena cvetov padla, zato se mladi vse manj odločajo za kmetovanje. Vsaka najmanjša pomoč v času nabiranja pride zelo prav, zato sodeluje vsa Maklufova družina, pridružijo pa se ji tudi sosedje in prijatelji. Fatma in njeni hčerki nabiralce razvajajo z obilico slastnih in zdravih jedi. Letos nabiranje poteka ravno med ramazanom, ko čez dan ne smejo ničesar zaužiti – niti grižljaja. Ko prekinejo post, ženske postrežejo kuskus, kruh tabuno z domačo začimbno pasto hariso, makrud, sladko pecivo iz listnatega testa, in pekočo zelenjavno enolončnico šakšuko. Fatma včasih v lonec doda kanček vode iz cvetov pomarančevca, da oplemeniti okus jedi.