Kako sem čakal na sonce

Dokumentarni film se poglobi v življenje in delo slovenskega direktorja fotografije Vilka Filača, ki nas je zapustil leta 2008. Zgodba se razkriva skozi spomine njegovih prijateljev, družine in filmskih sodelavcev, ki obujajo trenutke, ki so oblikovali njegov svet. Med ustvarjanjem filma se nam je pojavilo ključno vprašanje: kaj je težje – spominjati se ali pozabiti? Rdeča nit filma se razteza ob motivu sonca, ki je Vilka spremljalo skozi vso njegovo profesionalno pot kot tihega sopotnika filmski fotografiji. Z uporabo asociativne montaže, ki prepleta arhivske posnetke iz njegovih filmov ter pripovedi ljudi, smo iskali povezave, ki jih podzavestno tkemo s podobnimi občutki in spomini. Vizualno smo gostovali v naravi in soncu, naše intervjuvance smo postavili v tihožitja na klopcah, stolih in ležalnikih – kjer obdani s tišino, čakajo ter se spominjajo. Film je ustvarjen kot omaž ljudem, ki stojijo za kamero, in je poklon ustvarjalnosti in dediščini, ki jo je pustil Vilko Filač.