Marij Pregelj: Belo mesto — med platnom in nitjo

Dokumentarni film Belo mesto odpira prostor med umetniškim spominom in sodobno zavestjo o dediščini. V središču je znamenita tapiserija Belo mesto, ki jo je Marij Pregelj leta 1964 zasnoval za mariborsko ustanovo družbenopolitičnih organizacij. Po umetnikovih načrtih je bila stkana v Ateljeju 61 v Novem Sadu, času, ko je tapiserija v jugoslovanskem prostoru pridobivala status avtonomnega likovnega medija. Skozi pričevanja štirih sogovornikov, prof. dr. Nadje Zgonik, dr. Aleša Bošnjaka, dr. Eve Ilec in Francija Pivca, film razpira pomen tapiserije v Pregljevem opusu, obenem pa premišlja o današnjem razumevanju monumentalne umetnosti in njene družbene vloge. Tapiserija Belo mesto, danes hranjena v prostorih IZUM-a v Mariboru, ni zgolj likovni artefakt, temveč kulturni organizem, ki nosi zgodovino prostora in časa. Pregljeva interpretacija industrijskega Maribora v modro-sivih tonih, s shematičnimi figurami, razkriva njegov pogled na človeka v urbanem, mehaniziranem svetu. Umetnikovo zanimanje za tapiserijo je bilo hkrati raziskovanje meje med sliko in materialom, med telesnostjo in simbolom. Film opozarja tudi na odgovorno vlogo institucije IZUM, ki je s svojo kulturno skrbjo omogočila revitalizacijo tapiserije in s tem ohranila pomembno modernistično umetnino. V času, ko se umetnost pogosto reducira na vizualni učinek, Belo mesto ponovno vzpostavlja pomen snovne trajnosti, kolektivne zavesti in tihe prisotnosti umetniškega dela v javnem prostoru. Rudi Uran film gradi kot premišljen dialog med sliko, tkanino in besedo.