Na kratko

Četudi danes živimo v razmeroma varnem okolju, se zdi, da nas ogrožajo številne stvari. V družbi, zaznamovani s kulturo strahu, strah navadno ni povezan z resnično nevarnostjo, temveč postaja vseprisotno čustvo, ko je lahko skorajda karkoli izvor strahu. Kako v takšni kulturi ločiti pravo nevarnost od namišljene in zakaj bi nas moralo biti najbolj strah prav strahu samega, kot je v enem od svojih govorov zapisal Franklin Roosevelt?