Poletje, ko sem se naučila leteti

Večkrat nagrajena mladinska komedija je čudovit dosežek postjugoslovanske kinematografije – lahkotna in nežna zgodba o spravi in odraščanju Odraščajoči Sofiji iz Beograda se spremeni življenje, ko poletje namesto v kampu s prijatelji preživi z babico na otoku Hvar. Zveni naravnost sanjsko, toda 12-letnica se tam preprosto ne more sprostiti. Babica ji diha za ovratnik, zaradi slabega internetnega signala nima stikov s prijatelji, spanec ji kratijo komarji, na plaži sameva. Nato pa ji babičina boemska sestra Luce, ženska z mehkim značajem, pokaže drugačno plat otoka in življenja. Sofiji odleže, raziskovati začne otok, spoznavati nove prijatelje, pogodi se celo z mrčesom. Predvsem pa življenje in tudi svojo togo babico uzre v drugačni luči, ko odkrije družinsko skrivnost, zaradi katere se njena družina nepričakovano razširi. Ko bo na koncu poletja stopila na trajekt za Split, bo Hvar močno pogrešala. Na Hrvaškem in v Srbiji je bil film kinouspešnica, ki si jo je ogledalo več sto tisoč gledalcev. Scenarij temelji na mladinskem romanu srbske pisateljice Jasminke Petrović, ki je z lahkotno, duhovito in rahločutno obravnavo sprave v postjugoslovanskem prostoru postal obvezno čtivo v srbskih šolah. Film odlikuje vrhunska igralska zasedba z mlado Klaro Hrvanović na čelu. Poseben pečat mu daje nastop Žarka Lauševića v pomenljivi vlogi, ki v več pogledih odraža igralčevo tragično življenjsko zgodbo. Mediji so film opevali kot edinstven dosežek, saj je prvi, ki obravnava spravo in kliče k preseganju nacionalističnih delitev v sodobnem postjugoslovanskem prostoru. Gre torej za v vseh pogledih edinstveno mladinsko komedijo, ki vzbuja smeh, solze in sočutje ter poskrbi za dragoceni občutek katarze. Izvirni naslov: LETO KADA SAM NAUČILA DA LETIM / Koprodukcijski film, 2022 / Režija: Radivoje Andrić / Scenarij: Ljubica Luković, po romanu Jasminke Petrović / Igrajo: Klara Hrvanović, Olga Odanović, Snježana Sinovčić, Žarko Laušević