Osmi dan

Ljubezen, sovraštvo in odpuščanje so tri močna čustva, ki so prežemala odnos enega od najprepoznavnejših umetniških parov v sodobni umetnosti – Marine Abramović in Ulaya. V dvanajstih letih skupnega življenja in ustvarjanja sta raziskovala meje telesa, identitete, medsebojne bližine, ranljivosti in zaupanja. Njuno delo, nastalo med letoma 1976 in 1988, je izhajalo iz manifesta Art Vital, ki je določal smernice ustvarjanja in bivanja. In tam sta med drugim zapisala tudi, da »ni predvidenega konca«. Razstava v ljubljanski Cukrarni zdaj prvič celostno združuje njuno delo z obsežnim arhivskim gradivom in omogoča pogled v neustavljivo ustvarjalno in življenjsko silo dveh mladih umetnikov, ki sta s svojim radikalnim pristopom preoblikovala jezik performansa. Ob skorajšnjem izteku leta, v katerem sta naziv evropska prestolnica kulture nosili Nova Gorica in Gorica, se bomo spomnili najodmevnejših dogodkov, v studiu pa bomo gostili programskega vodjo Stojana Pelka, ki nam bo med drugim predstavil uspešnost projekta, zapuščino po izteku naziva in ali je projekt pod geslom »brezmejno« uspešno povezal obmejni mesti. Obiskali smo še mednarodno konferenco Piranski dnevi arhitekture, v središču katere je bilo letos vprašanje, ali je arhitektura nevtralna. Arhitektke in arhitekti so razmišljali o pojmu nevtralnosti oziroma o tem, ali je arhitektura sploh lahko nevtralna glede na kontekst, v katerem nastaja.